Človek si je skozi stoletja zbral ogromno znanja, izkušenj in spretnosti. Raziskoval je globine oceanov in oddaljene planete. Iznašel je tehnologijo, ki mu je vse učinkoviteje pomagala osvajati in podrejati si svet ter življenje okrog sebe. Nemalokrat si je dovolil tudi pravico do takega ali drugačnega podrejanja sočloveka. Drugi ljudje naj bi omogočali osebno poslanstvo le njemu, kot da je pomembnejši in vrednejši. Krepil se je občutek nepotrebnosti biti vpet v verigo soodvisnosti z drugimi ljudmi in z naravo. Ideal uspešnega in vrednejšega je postajala podoba človekove premoči in prestižnosti. Bila je in še vedno je v ospredju pred podobo človeka, ki je zmožen sodelovati in deliti z drugimi v korist večje enakovrednosti in enakopravnosti ter skupnega preživetja na istem planetu.
Razvoj take miselnosti je porajal mnogo vse hujših katastrof, ekoloških in vojn. In kakor so se te "rodile" v glavah ljudi, se lahko le tam "rodi" tudi mir.
Unesco je po drugi svetovni vojni organiziral gibanje za načrtno vplivanje na mlade ljudi, da bi v njihovih glavah in srcih krepil znanje in pripravljenost za medsebojno sprejemanje in prijateljsko povezovanje kljub mnogoterim drugačnostim. Spodbudil je organizirano povezovanje med šolami, njihovimi programi, učenci/dijaki/študenti in učitelji. Zvezo je poimenoval Associated Schools Project - net / ASPnet. Zveza je nastajala med bolj ali manj oddaljenimi šolami vseh vrst. Pomembno je bilo, da so se povezovale šole, ki so odražale svojske, drugačne življenjske pogoje in probleme. Od tod se je začelo spoznavanje, učenje in vzgajanje za medsebojno sprejemanje drugačnosti, sodelovanje in solidarnostno pomoč. Oblikovala se je potreba po krepitvi spremenjenega gledanja na svet in sebe v njem. To je svet soodvisnosti človeka in narave ter ljudi med seboj. Zato so se oblikovala tudi drugačna pričakovanja do šol vseh vrst. Ideal je začel postajati edukacija človeka, ki bo zmožen "misliti globalno in delovati lokalno". Danes pa se ta ideal razvija v še zahtevnejšega: "Misli, čuti in deluj globalno in lokalno".
Med Unescovimi rekli smo že pred leti sledili idealu enega izmed njih: razvijati svoje korenine in krila. Kako to uveljaviti v edukacijskem procesu šol? Do katere starosti naj bo teža le na "koreninah" in od kdaj naj postaneta oba nivoja sočasen vzporeden proces, kajti krepita vrednost in pomembnost drug drugemu? Kako uravnotežati avtonomijo posameznika in posamezne skupine ljudi s potrebo po njuni medsebojni povezanosti in tudi medsebojni človeški navezanosti?
V pripravah na prehod v novo tisočletje nam je Unesco poskrbel za dobro "popotnico". Na osnovi nekajletnega dela je posebna komisija, imenovana od velikega humanista in generalnega direktorja Unesca, dr. Federica Mayorja, objavila svoje poročilo v knjigi Učenje: skriti zaklad. Tu najdemo odgovore, sugestije in smernice edukacije za dolga leta naprej. Unescove ASPnet šole smo jim še posebej zavezane. Cilji in načela vseživljenjskega izobraževanja, temelječa na "štirih stebrih", so temelj vrednot in pedagoškega delovanja vseh ASPnet šol. Prispevajo naj h kakovostnejšemu razvijanju znanja, dela, osebnosti in sreče slehernega posameznika kot tudi manjših in večjih skupin ljudi. Vse to pa naj bi krepilo mir in mednarodno razumevanje.
Na nas je, na ASPnet šolah, da se intenzivneje vključimo v razvijanje mladih, ki bodo zmožni skrbeti za sebe in dolgoročno ohraniti sebe ter svet hkrati. Samo tako bodo imeli bodočnost tudi njihovi potomci.
ASP net 
